Celjski ribiški okoliš spada v savinjsko ribiško območje in obsega reko Savinjo od Petrovškega mostu do viadukta v Tremarjih s pritoki, razen Voglajne, Hudinja od izvira do izliva v Voglajno s pritoki, Ložnica od mostu v Arji vasi do izliva v Savinjo.

Celjski ribiški okoliš meri skupno 200,41 ha, od tega zajemajo stoječe vode 85,4 ha ali 42,6% vseh površin okoliša, tekoče vode 71,4 ha ali 35,6% vseh površin. Preostanek zajemajo gojitveni potoki, vzrejni ribniki. Nekaj odstotkov odpade tudi na revirje brez aktivnega ribiškega upravljanja ter na rezervate za ohranjanje populacij domorodnih rib.

Reki Savinja in Hudinja

Reka Savinja je glavna odvodnica vode Celjskega ribiškega okoliša. Izvira v Kamniško Savinjskih Alpah v Logarski dolini. Na svoji poti se prebija skozi Savinjsko dolino, nakar se v Zidanem mostu izlije v reko Savo. V celjski ribiški okoliš spada reka Savinja od Petrovškega mostu ter do Viadukta v Tremarjih. Poleg Savinje je v celjsko ribiškem okolišu pomembna tudi reka Hudinja. Izvira na območju Pohorja pod Roglo. V spodnjem toku Hudinja teče po Celjski kotlini, kjer se izliva v reko Voglajno.

Savinja in Hudinja v zgornjem odseku sta na podlagi monitoringa v letu 2008 prejeli oceno ekološkega stanja dobro, zmerno ekološko stanje pa je bilo ugotovljeno za Hudinjo od Višnje vasi do Celja.  

Šmartinsko jezero

Jezero, ki leži približno 5 kilometrov severno od Celja, je nastalo leta 1970 zaradi zaščite mesta Celja pred visokimi vodami s severne strani. Prvotni načrti, da bi vodo iz jezera uporabljali kot tehnološko vodo za celjsko industrijo se zaradi rentabilnosti niso uresničili.  

Šmartinsko jezero je dostopno z večih strani. Razprostira se na 113ha površine, kar ga uvršča med največja zajezitvena jezera v Sloveniji.  Njegova globina se niža z oddaljenostjo od brane. Prvotno je bila največja globina izmerjena na 14 metrov, sedaj pa je zaradi velikih nanosov mulja že težko najti globino večjo od 10 metrov. Povprečna globina v okolici polotoka Brezova, kjer imamo celjski ribiči Ribiško kočo znaša med štirimi in šestimi metri, v bližini brane ter zapornice pa je voda globoka med osmimi ter devetimi metri.

Ribiška koča na polotoku Brezova je ponos ribičev RD Celje. Tam se odvije večina prireditev, ki jih organizirajo ribiči.

Šmartinsko jezero je destinacija, ki privablja mnoge domače in tuje ribiče ribiče. Vsako leto ribiči v tem jezeru ujamejo kar nekaj krapov s težo med 20kg in 30 kg, v jezeru pa plavajo tudi krapi težji od 30kg.  Poleg krapov je jezero znano tudi po ogromnih somih, ki se skrivajo v njegovih globinah. V jezeru se drstijo tudi nekatere druge vrste rib. Izlovljena količina ribe se vsako leto ponovno vloži.

Slaba vidljivost v vodi povečuje skrivnostnost jezera. Izjave redkih potapljačev o ogromnih videnih somih v jezeru so prestrašile že marsikaterega plavalca. Potrebno pa je poudariti da še nikoli ni bilo zabeleženo, da bi kateri som dejansko napadel kakšnega plavalca. Je pa že večkrat bilo videno, kako je iz vodne gladine izginil kakšen mlad labod ali račka. Tudi legenda o pudlju, ki ga je pojedel som, se je izkazala za resnično.

Danes se Šmartinsko jezero razvija v pomemben turistični center, zaradi česar smo ribiči izgubili tisto, zaradi česar smo tja radi zahajali nekaj desetletij - miru in spokojnosti. Prisotnost vsakodnevnih sprehajalcev je zmotila in pregnala mnoge živali, ki so bivale v neposredni bližini jezera. Kljub temu moramo v prihodnost zreti z optimizmom in upanjem, da bodo tudi ostali ljudje, ki zahajajo ob jezero znali prisluhniti in spoštovati bitja, ki so si ob in v jezeru ustvarila svoj dom.

Vrste rib, ki naseljujejo Šmartinsko jezero: 

Ščuka (Esox lucius), Gojeni krap (Cyprinus carpio) Linj (Tinca tinca), Klen (Leuciscus cephalus), Rdečeperka (Scardinius eryhtrophthalmus), Rdečeoka (Rutilus rutilus), Platnica (Rutilus pigus virgo), Ploščič (Abramis brama danubi), Zelenika (Alburnus alburnus), Beli amur (Ctenopharyngodon idella), Sivi tolstolobik (Hypophthalmichthys idella), Som (Silurus glanis), Smuč (Stizostedion lucioperca)