Pametna ribiška skupnost
Kupi dovolilnico

RIBIŠKI OKOLIŠ CELJE

Doživite vodo.

Ujemite trenutek.

Od živahne Savinje in skrivnostne Hudinje do mirne gladine
Šmartinskega jezera.

Šmartinsko jezero
Savinja
Hudinja - Tesnica
🌫️
Šmartinsko jezero · trenutno
11 °C
Megla · veter 1 km/h J
🌑
Lunina mena
Mlaj
Današnja lunina faza
🧭
Zračni tlak
1016 hPa ↑
Tlak narašča · 1,3 hPa / 3 h

RIBIŠKI OKOLIŠ CELJE

Skupnost ribičev in

varuhov voda

Ribiška družina Celje povezuje športni ribolov, ribiško upravljanje, ribogojstvo, čuvajsko službo, varstvo narave, delo z mladimi in tekmovanja. Posebno skrb namenja Šmartinskemu jezeru, Savinji, Hudinji, Tesnici ter drugim vodam Celjskega ribiškega okoliša.

021_scroll_u1f4dc

NAŠA ZGODBA

Organizirano ribištvo od leta 1952

RD Celje svoje začetke povezuje z letom 1952. Prvo družinsko tekmovanje je izvedla leta 1955 na Hudinji pri Škofji vasi, v sedemdesetih letih pa so sledili pomembni koraki pri pridobivanju Šmartinskega jezera, selitvi na Čopovo ulico in izdaji družinskega Informatorja.
1955
prvo tekmovanje na Hudinji
1971
selitev na Čopovo ulico
1975
prva številka Informatorja
2002
bronasti grb Mesten občine Celje
Več o zgodovini
017_herb_u1f33f

VODSTVO IN POSLANSTVO

Ribe, vode in narava

V ospredju delovanja so ohranjanje naravnega okolja, skrb za ribe in druge organizme v vodi ter odgovorno upravljanje ribolovnih voda. Društvo izvaja tudi vzrejo mladih rib, vlaganja in izlove ter nadzor nad ravnanjem v revirjih.
  • ekologija in varstvo narave
  • ribogojstvo in upravljanje ribjega staleža
  • ribiškočuvajska služba in nadzor
  • delo z mladimi, ribolov in tekmovanja
Vodstvo RD
Osebna izkaznica
Vloga za članstvo
078_house_with_garden_u1f3e1

KONTAKT

Kontaktirajte RD Celje

Imate vprašanje, potrebujete informacijo ali nas želite zgolj kontaktirati?

SEDEŽ

Čopova ulica 19, 3000 Celje

TELEFON

+386 3 492 76 40

GOSPODAR RD

031 311 709

E-POŠTA

info@rd-celje.si

URADNE URE

Torek: od 8. do 12. ure in od 17. do 19. ure
Petek: od 8. do 12. ure

VSE NA ENEM TRNKU

RD Celje - vsebine in dejavnosti

Na enem mestu so zbrane učilnica, bonton, trofeje, arhiv in dejavnosti RD Celje.

026_graduation_cap_u1f393

Ribiška učilnica

Oprema, tehnike ribolova, vozli, vabe, ravnanje z ribami in praktično znanje
Odpri
017_herb_u1f33f

Ribiški bonton

Odgovorno ravnanje ob vodi, varstvo narave ter spoštovanje rib in drugih obiskovalcev
Odpri
027_trophy_u1f3c6

Trofeje

Izbrani ulovi, fotografije ter zanimvii in nepozabni ribiški trenutki članov
Odpri
028_books_u1f4da

Arhiv / Galerija

Stare objave, fotografije, spomini in številke Informatorja na enem mestu
Odpri

RIBOLOV JE ŠELE ZAČETEK

Skupnost, ki skrbi za vode in ljudi

Za dobrim revirjem je precej več kot palica ob vodi: naravovarstvo, delo z mladimi, ribogojstvo, nadzor, tekmovanja
in povezovanje lokalne skupnosti.

prenos

PROJEKT - SKUPNOST - TRAJNOSTNI RAZVOJ

Pametna ribiška skupnost

Povezovanje za razvoj ribištva, akvakulture, turizma in varstva narave.
Več o Pametni ribiški skupnosti
029_child_u1f9d2

Delo z mladimi

Oprema, tehnike ribolova, vozli, vabe, ravnanje z ribami in praktično znanje
Več
011_fish_u1f41f

Ribogojstvo in nadzor

Vzgoja mladih rib, skrbno vlaganje, izlovi in upravljanje gojitvenih ribnikov Goričica.
Več
027_trophy_u1f3c6

Tekmovanja

Organizacija ribiških tekmovanj in dogodkov na vodah RD Celje.
Več

SPOMIN RD CELJE

Arhiv / galerija

Za brskanje po zgodovini družine: stare objave, fotografije in Informatorji. Vse povezave vodijo na uradne vsebine RD Celje.
032_file_cabinet_u1f5c4

Arhiv objav

Stare novice, obvestila, razpisi, dogodki in druge objave RD Celje
Odpri arhiv
030_camera_u1f4f7

Galerija

Fotografije rib, voda, ulovov in drugih utrinkov iz življenja ribiške družine
Odpri galerijo
025_page_facing_up_u1f4c4

Prelistaj Informator

Arhiv glasila RD Celje za pregled starejših številk, dogodkov in zapisov
Prelistaj

VSE NA ENEM TRNKU

RD Celje - vsebine in dejavnosti

Na enem mestu so zbrane učilnica, bonton, trofeje, arhiv in dejavnosti RD Celje.

Somijada 2023

Somijada 2023

6 Photos

Medgeneracijska srečanja

Medgeneracijska srečanja

12 Photos


VODE IN REVIRJI

Izberite svoj

naslednji revir

PREGLED REVIRJA
Šmartinsko jezero

Aktualne informacije in
razmere

Posodobljeno ob 23:24

Vreme: Open-Meteo. Pretoki Savinje in Hudinje: ARSO, kadar je podatek dosegljiv.

STOJEČA VODA Šmartinsko jezero
STOJEČA VODA

Šmartinsko jezero

Šmartinsko jezero je srce športnega ribolova RD Celje in ena najbolj prepoznavnih kraparskih voda v okolici. Mirni zalivi, trstišča in globlji predeli skrivajo krapa, soma, smuča, ščuko ter številne bele ribe.

HITER PREGLED REVIRJA
💧Tip vodeJezero
🎣RibolovPo režimu
🌿DostopVeč vstopnih točk
🐟ZnačilnostVelike ribe
🏠
DOMAČA TOČKA RIBIČEV

Ribiška koča Brezova

Na polotoku Brezova stoji ribiška koča RD Celje – prostor srečanj, tehtanja ulovov, druženja in številnih ribiških prireditev. Na jezeru deluje kot naravno izhodišče za dan ob vodi in kot srce dogajanja ob večjih dogodkih.

LOKACIJAPolotok Brezova
VLOGASredišče srečanj RD Celje
VZDUŠJERibiško, domače, ob jezeru
KrapSomŠčukaSmučAmurLin

Ribiški okoliš

Celjski ribiški okoliš

Celjski ribiški okoliš spada v savinjsko ribiško območje.

Celjski ribiški okoliš meri skupno 200,41 ha. Stoječe vode zajemajo 85,4 ha oziroma 42,6 % vseh površin okoliša, tekoče vode pa 71,4 ha oziroma 35,6 %. Preostanek zajemajo gojitveni potoki in vzrejni ribniki, del površin pa tudi revirji brez aktivnega ribiškega upravljanja ter rezervati za ohranjanje populacij domorodnih rib.

SKUPNA POVRŠINA

200,41 ha

Celjski ribiški okoliš

STOJEČE VODE

85,4 ha

42,6% površine

TEKOČE VODE

71,4 ha

35,6% površine

IDEJE ZA TISTE BREZ PALICE

Celje tudi brez

ribiške palice

Medtem ko eni čakajo na prijem ob vodi, lahko spremljevalci najprej preverijo, kako najlažje do jezera, nato pa izberejo idejo za nekaj ur ali cel dan: sprehod, doživetje za otroke, dobro kosilo ali kraj za počitek.

IDEJE ZA TISTE BREZ PALICE

Kako do jezera in kaj potem?

Prihod in sprehodi so zdaj združeni v eno celoto. Najprej izberi način prihoda, nato na živi karti vključi pot, pri vodi pa izberi sprehod ali učno pot.

  • Pridi do jezera

    peš · avtobus + peš · kolo · avto

  • Izberi pot na karti

    klikni možnost in karta jo poudari

  • Uživaj ob vodi

    pešpot okoli jezera ali učni poti

  • Greš tudi na vodo?

    SUP, kajak, kanu, čoln ali pedalin? Pred izplutjem preveri dovoljeno območje, čas plovbe in vstopno-izstopna mesta.

Preveri plovni režim
Odpri OpenStreetMap ↗ Odpri Google Maps ↗
Ponudbo naložimo, ko se približate tej sekciji …

RIBJE VRSTE V REVIRJIH RD CELJE

Kaj se skriva

pod gladino?

Od hitrih rečnih lovcev do tihih prebivalcev trstišč — vsaka vrsta ima svoj značaj, svoj prostor in svojo zgodbo.

Nalagam ribolovne vrste ...

RIBOLOVNE DOVOLILNICE

Pripravljeni na

ribolov?

Dovolilnice za muharjenje in druge vrste ribolova lahko kupite prek spletnega portala Ribiške karte. Prodajna mesta so tudi Ribiška koča ob Šmartinskem jezeru, TERA CENTER v Škofji vasi in sedež RD Celje na Čopovi ulici 19.

  • Izberite revir
  • Izberite dovolilnico in datum
  • Preverite režim in opravite nakup
Kupite dovolilnico RD Celje

OBVESTILA IN NOVICE

Kaj se dogaja

ob naših vodah

NAŠA ZGODBA

Zgodovina Ribiške družine Celje

Od začetkov organiziranega ribištva v Celju do razvoja današnje Ribiške družine Celje – brez ponavljanja mandatov predsednikov, ki so zbrani posebej.

ESPRA 2021 - 2027
Šmartinsko jezero
trajnost - sodelovanje - znanje
Projekt Krepitev pametne ribiške skupnosti sofinancirata Evropska unija in Republika Slovenija v okviru programa ESPRA 2021–2027 s podporo LASR Savinjske regije.

1

Povezujemo

Ribiče, javni sektor, lokalne ponudnike, podeželje, turizem, šport in naravovarstvo povezujemo v skupno razvojno okolje.

2

Razvijamo

Znanje, sodelovanje, infrastrukturo in digitalno platformo, ki podpirajo ribiško destinacijo ter širšo ponudbo ob vodi.

3

Varujemo

Razvoj usmerjamo tako, da ohranjanje vodnih in obvodnih habitatov ostaja temelj vseh nadaljnjih aktivnosti.

AKTIVNOSTI PROJEKTA

Od srečanj do konkretnih sprememb

Projekt je zasnovan kot zaporedje aktivnosti, ki najprej povežejo ljudi, nato okrepijo znanje in na koncu ustvarijo trajnejše razvojne rešitve.
Srečanja
Izobraževanja
Infrastruktura
Platforma

SREČANJA PAMETNE RIBIŠKE SKUPNOSTI

Skupna miza za ideje, potrebe in rešitve

Srečanja so namenjena povezovanju ljudi, ki območje poznajo, uporabljajo ali ga pomagajo razvijati. Ribiči, lokalni ponudniki, občina, turistični in športni deležniki ter drugi zainteresirani skupaj popisujejo potenciale, prepoznavajo potrebe in oblikujejo skupno vizijo razvoja Šmartinskega jezera in širšega območja. Skozi zaporedna srečanja se razprava premika od prepoznavanja izzivov k vedno bolj konkretnim pobudam: kakovostni ponudbi za obiskovalce, varovanju vode in habitatov, urejenim vstopno-izstopnim mestom, povezovanju lokalne ponudbe ter pripravi trajnostnih smernic in digitalne platform
več

IZOBRAŽEVANJA IN OZAVEŠČANJA

Znanje, ki ostane ob vodi

Ozaveščevalne in izobraževalne aktivnosti krepijo znanje ribičev in drugih uporabnikov prostora o ribištvu, akvakulturi, pravilnem ravnanju ob vodi ter varovanju narave. Namen je, da se strokovno znanje prevede v razumljiva, uporabna pravila in dobre navade, ki jih lahko vsak posameznik prenese v prakso.

Del aktivnosti je tudi komunikacija z obiskovalci: kako spoštovati drstišča in gnezdišča, pravilno uporabljati vstopno-izstopne točke, skrbeti za čistočo, zmanjševati hrup ter ribolov in plovbo izvajati odgovorno. Zloženka projekta ta sporočila podaja na kratek, prijazen in vizualno prepoznaven način.

več
Odpri zloženko PRS

UREDITEV INFRASTRUKTURE

Urejen in varen stik z jezerom

Ureditev pristana pri Ribiškem domu na polotoku Brezova je konkreten infrastrukturni korak projekta. Pristan izboljšuje dostopnost in pogoje za ribiške ter rekreacijske dejavnosti, predvsem pa vzpostavlja urejeno in varno vstopno-izstopno točko, ki podpira odgovorno uporabo jezera.

Takšna ureditev je pomembna tudi za mlade, obiskovalce in gibalno ovirane ter predstavlja primer, kako je mogoče razvoj infrastrukture povezati z varovanjem vode, jasnimi pravili uporabe in kakovostnejšim doživetjem prostora.

več

DIGITALNA PLATFORMA

Informacije, ponudba in odgovorno ravnanje na enem mestu

V drugi fazi projekta nastaja digitalno podporno okolje Pametne ribiške skupnosti. Platforma povezuje praktične informacije o ribolovu z vsebinami o vodah, naravi, dostopu, doživetjih, lokalni ponudbi in pravilnem ravnanju ob vodi.

Njen namen ni le informiranje, temveč tudi povezovanje skupnosti in promocija ribiške destinacije. Zato je zasnovana kot stičišče za ribiče, obiskovalce in ponudnike ter kot prostor za ozaveščanje o ribjih habitatih, ribjih vrstah in naravnem okolju.

Projekt pri CresCo
Projekt pri RD Celje

VEČ O PROJEKTU

Krepitev Pametne ribiške skupnosti

Celosten razvoj območja zahteva več kot posamezen ukrep. Zahteva skupnost, ki zna povezati varovanje narave, ribiško znanje, lokalno gospodarstvo in kakovostno izkušnjo obiskovalcev.

Ozadje in izziv

Območje delovanja Ribiške družine Celje, zlasti Šmartinsko jezero, ima izrazit potencial za razvoj ribištva in akvakulture ter z njima povezanih dejavnosti: turizma, gastronomije, podeželja, rekreacije in okoljevarstvenega ozaveščanja. Izziv je, da se ti potenciali ne razvijajo vsak zase, temveč kot usklajen sistem, ki hkrati skrbi za življenjsko okolje rib in za kakovost prostora za ljudi.

Namen projekta

Pametna ribiška skupnost se vzpostavlja kot podporno okolje za trajnostni razvoj ribištva in akvakulture ter kot izhodišče za razvoj prepoznavne ribiške destinacije na območju RD Celje, z bazo na Šmartinskem jezeru. Srečanja, usposabljanja in ozaveščevalne aktivnosti omogočajo zainteresiranim deležnikom, da se vključijo, povežejo, nadgradijo znanje in sodelujejo pri konkretnih razvojnih pobudah.

Faza 1 · temelji skupnosti

Prva faza je usmerjena v informiranje in vključevanje deležnikov, srečanja Pametne ribiške skupnosti, strokovna usposabljanja ribičev ter ureditev manjše infrastrukture pri Ribiškem domu. Pomemben rezultat je popis potencialov, prepoznavanje razvojnih potreb in oblikovanje skupne vizije območja.

Faza 2 · krepitev in dolgoročno delovanje

Druga faza nadgrajuje sodelovanje: nadaljuje srečanja in strokovna usposabljanja, pripravlja trajnostne smernice, promovira dosežke projekta ter razvija digitalno platformo kot podporno okolje za povezovanje, upravljanje in promocijo ribiške destinacije.

Trajnostni cilji

Projekt želi zagotoviti delujočo skupnost in platformo za razvoj ribištva in akvakulture, oblikovati trajnostne smernice za Šmartinsko jezero in Hudinjo ter varovanje vodnih in obvodnih habitatov povezati s socialno in ekonomsko uravnoteženim razvojem območja. Dolgoročna ambicija je odprta in vključujoča butična ribiška destinacija z učinkom na širšo Savinjsko regijo.

Pričakovani rezultati

Med pričakovanimi rezultati so okrepljeno trajnostno sodelovanje deležnikov, interesno partnerstvo javnega, gospodarskega in civilnega sektorja ter vzpostavljeno upravljanje skupnosti. Projekt želi ustvariti okolje, v katerem se ribištvo, naravovarstvo, turizem, podeželje, lokalno gospodarstvo in rekreacija medsebojno dopolnjujejo.

VEČ O PROJEKTU

Skupaj za skupni cilj

Nosilec projekta: CresCo, družba razvojnih priložnosti, d.o.o.
Partnerji: Ribiška družina Celje, Mestna občina Celje in Kmetija Mlake, Vojnik.

VEČ O PROJEKTU

Več informacij

RD Celje
Uradna predsatvitev projekta ↗
CresCo
Več o projektu in aktivnostih ↗
Evropska komisija
EMFAF / ESPRA – Ocenas and Fisheries ↗
Evropska sredstva
Portal evropskih sredstev ↗
MKGP
Ribištvo – GOV.SI ↗
AKTRP
Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja ↗

NAŠA ZGODBA

Zgodovina Ribiške družine Celje

Od začetkov organiziranega ribištva v Celju do razvoja današnje Ribiške družine Celje – brez ponavljanja mandatov predsednikov, ki so zbrani posebej.

1907

Mesto Celje je kupilo ribolovne pravice.

1912

Po nepopolnih podatkih je bilo ustanovljeno Ribarsko društvo Južna Štajerska s sedežem v Celju. Imelo je 50 članov.

1922

Ustanovljeno je bilo Slovensko ribarsko društvo v Celju.

1946

Na podlagi Zakona o začasni ureditvi ribištva je bila za ribarsko enoto ustanovljena ribarska zadruga. V Celju je tako delovala celjska ribarska zadruga, ki je postala neposredna predhodnica poznejšega društva.

September 1952

Celjska ribarska zadruga se je preosnovala v društvo. Ta dogodek štejemo za rojstni dan današnje Ribiške družine Celje.

1954

30. junija je izšel novi zakon o sladkovodnem ribištvu, ki je imel velik odmev tudi v Celju. RD Celje je decembra istega leta izdala nov pravilnik o izvrševanju ribolova.

1955

Ribiška družina je organizirala svoje prvo tekmovanje na Hudinji pri Škofji vasi. Udeležilo se ga je 27 ribičev.

1959

RD Celje je postala samostojna ribiška družina, registrirana kot pravna oseba. V tem obdobju je gospodarila s Savinjo, Hudinjo, Tesnico, Frankolovškim potokom, Ložnico, Sušnico, Dobrnico in Libojsko Bistrico, zaradi različnih načinov gospodarjenja po sektorjih pa so se ustanovile nove ribiške družine. Ribiško društvo Celje se je preoblikovalo v okrajno Zvezo ribiških družin Celje.

1960

RD Celje je imela devet ribolovnih revirjev v skupni dolžini 72 km oziroma na skupni površini približno 120 ha. Družina je štela 245 članov.

1962 - 1964

Po letu 1962 se je začelo delo na ribnikih v Blagovni. Dokončno so bili ribniki v upravljanje pridobljeni leta 1964.

1966

RD Celje je kupila lasten agregat za izlov rib v potokih.

1970

Začela so se prizadevanja za pridobitev Šmartinskega jezera. V tem letu je bil Jože Gruber postavljen za gospodarja družine.

1971

Ribiška družina se je preselila v nove prostore na Čopovi ulici.

1972

Ob 20-letnici Ribiške družine je bilo pripravljeno dvodnevno strokovno srečanje ribičev iz vse Slovenije. Ob novem ribiškem domu na Brezovi je bil razvit družinski prapor, na Šmartinskem jezeru pa je bilo organizirano prvo tekmovanje za ribiškega carja.

1974

RD Celje se je pobratila z RD Vevče, Barje, Vrhnika in Dolomiti.

1975

21. aprila je izšla prva številka družinskega Informatorja.

1990

Začela se je gradnja ribiškega doma na polotoku Brezova ob Šmartinskem jezeru. Novogradnja je nadomestila začasen montažni objekt in družini zagotovila prostore za strokovno in rekreacijsko druženje članstva.

1992

Na Šmartinskem jezeru je bilo organizirano prvo državno prvenstvo za pionirje in mladince v samostojni Sloveniji.

2002

Za uspešno gospodarjenje in upravljanje z vodami in ribjim zarodom ter skrb za čisto okolje je bila Ribiška družina Celje nagrajena z bronastim grbom Mestne občine Celje.

Vsi naši predsedniki

1952–1954 – Branko Tominšek

1954–1956 – Bojan Luzner

1956 – Karl Golob

1956–1967 – Vili Leskovšek

1967–1970 – Drago Markovič

1970–1976 – Justin Vanovšek

1976–1996 – Franc Vitanc

1996–2010 – Janez Krulec

2010–2024 – Štefan Zidanšek

2024–sedaj – Bojan Kočevar

RIBIŠKA DRUŽINA CELJE

Vodstvo RD

Vodstvo in ključne odgovorne funkcije Ribiške družine Celje
FunkcijaPriimek in imeGSM
PredsednikKOČEVAR Bojan-
PodpredsednikZIDANŠEK Štefan-
PodpredsednikCONFIDENTI Dean-
TajnikSEVER Dejan-
GospodarZLODEJ Dominik031 311 709
Vodja čuvajskeHLADIN Luka070 427 637

RD Celje

Osebna izkaznica

Osnovni uradni podatki Ribiške družine Celje

URADNI NAZIV

RIBIŠKA DRUŽINA CELJE

SEDEŽ

Čopova 19, 3000 Celje

ZASTOPNIK

Bojan Kočevar, predsednik

TRR

SI56 0400 0027 6889 836 - NKBM

E-POŠTA

info@rd-celje.si

ID ZA DDV

SI40882195

MATIČNA ŠTEVILKA

5140587

TELEFON

03 492 76 40

ČLANSTVO RD CELJE

Vloga za članstvo

Vloga za sprejem v članstvo Ribiške družine. Dokument vsebuje obrazec in spremljajoče obvestilo glede obdelave osebnih podatkov.
Prenesi PDF obrazec

Ribiška učilnica:

od ribe do prve tehnike

Za dobrim revirjem je precej več kot palica ob vodi: naravovarstvo, delo z mladimi, ribogojstvo, nadzor, tekmovanja in povezovanje lokalne skupnosti.

NAJPREJ ŽIVAL, NATO RIBOLOV

Kaj je riba in zakaj je občutljiva

Riba je živo vodno vretenčarsko bitje. V vodi diha s škrgami, plava s plavutmi in ima kožo, ki jo pri večini vrst ščitijo luske ter sluzasta zaščitna pla
1

Kaj je riba in zakaj je občutljiva

Spoznaj kako je riba grajena, kje živi, kako diha in kako z njo pravilno ravnamo.

1 · Usta

Tu je vaba in tu najpogosteje odstranjujemo trnek. Delamo nežno in brez vlečenja.

2 + 9 · Oko in škržni poklopec

Oči in škrge so zelo občutljive. Tega dela se ne dotikamo in ribe ne držimo za škrge.

3 do 7 · Plavuti

Plavuti ribi pomagajo plavati in zavirati. Pri nekaterih vrstah imajo ostre bodice.

8 · Bočna črta

To je čutilo za premike vode. Zato riba dobro zazna tresljaje in dogajanje okoli sebe.

Luske in sluz

Po celem telesu je zaščitna sluz. Ribe ne odlagamo na suho travo, pesek ali beton.

Najpomembnejše pravilo

Mokre roke, kratek čas zunaj vode in mirno ravnanje pomenijo manj stresa za ribo.
2

Kako ravnam z ujeto ribo?

Najprej pripravi opremo, nato ukrepaj hitro, mirno in nežno.

Najboljše pravilo: riba naj ostane mokra

Ribo, ki jo boš vrnil v vodo, čim dlje zadrži v vodi ali v mokri, ribam prijazni podmetalki. Pred dotikom si zmoči roke.

Ne prijemaj je za škrge, ne stiskaj trebuha in je ne polagaj na suha tla. Večjo ribo podpiraš z obema rokama: eno pri korenu repa, drugo pod trebuhom.

Fotografijo, merilo in klešče pripravi še preden ribo dvigneš. Tako je postopek kratek. 

1. Pripravi vse vnaprej

Podmetalka, klešče ali pean, merilo in fotoaparat naj bodo pri roki že pred ribolovom.

2. Ne utrujaj predolgo

Uporabi dovolj močno opremo in ribo mirno pripelji v podmetalko brez nepotrebnega izčrpavanja.

3. Zmoči roke

Ribo se dotakni samo z mokrimi rokami. Ne uporabljaj suhe brisače ali rokavic, ki drgnejo kožo.

4. Podpri celo telo

Ribo drži vodoravno in nežno. Ne stiskaj trebuha ter se ne dotikaj oči in škrg.

5. Odstrani trnek

Uporabi klešče ali pean. Če je trnek globoko in bi ga z odstranjevanjem poškodoval, prereži vrvico čim bliže trnku.

6. Hitro izmeri in fotografiraj

Ribo dvigni samo za kratek trenutek, nizko nad vodo ali mokro podlago. Vnaprej pripravi telefon.

7. Vrni jo v vodo

Ribo v vodi podpiraj pokončno. V toku naj bo obrnjena z glavo proti toku, dokler sama ne odplava.

8. Upoštevaj dovolilnico

Ali se riba vrne ali sme upleniti, določajo vrsta, mera, varstvena doba, revir in konkretna dovolilnica.
  • Naredi
  • uporabi mokro podmetalko z mehko mrežo;
  • zmoči roke;
  • ribo podpri vodoravno;
  • postopek opravi čim hitreje;
  • spusti jo šele, ko lahko sama odplava.
  • Ne naredi
  • ne polagaj ribe na kamen, pesek ali suho travo;
  • ne drži je za škrge;
  • ne stiskaj trebuha;
  • ne obešaj velike ribe navpično samo za čeljust;
  • ne podaljšuj fotografiranja.

OPREMA ZA POPOLNEGA ZAČETNIKA

Ribiška oprema

Izberi kartico in spoznaj osnovno opremo za ribolov
1

Tipi palic

Kaj vidiš na sliki?

Krajša in odzivna palica za ponavljajoče mete umetnih vab. Med ribolovom se veliko premikaš.

Za kaj jo uporabljaš?
  • Opazuješ: vrvico, vabo in občutek v palici.
  • Primerna za: ščuko, smuča, ostriža in druge plenilke.
  • Začetnik: dobra, če rad aktivno iščeš ribo.
Prvi koraki za začetnika
  • Umetno vabo pripni s sponko ali vozlom in preveri, da so trnki varni.
  • Mečeš večkrat, vmes pa vabo navijaš enakomerno ali z občasnimi premori.
  • Pazi, da je ta način ribolova v revirju dovoljen.
Kaj še potrebuješ zraven?
  • umetna vaba
  • sponka
  • prostor za met
Kaj vidiš na sliki?

Deluje s posebno muharsko vrvico in drugačnim kolescem. Lahko umetno muho nežno predstavi na gladini ali pod njo.

Za kaj jo uporabljaš?
  • Opazuješ: muho, vrvico in tok vode.
  • Primerna za: postrvi, lipana in druge vrste, kjer je dovoljeno muharjenje.
  • Začetnik: najlažje z mentorjem.
Prvi koraki za začetnika
  • Najprej sestavi palico in napelji muharsko vrvico skozi obročke.
  • Vadba meta na travi ali z mentorjem je za začetek najboljša izbira.
  • Na vodi opazuj tok, položaj muhe in nežno kontrolo vrvice.
Kaj še potrebuješ zraven?
  • muharska vrvica
  • muha
  • veliko vaje
Kaj vidiš na sliki?

Navadno je lahka in razmeroma dolga. Na vrvici je plovec, ki drži vabo na izbrani globini in pokaže prijem.

Za kaj jo uporabljaš?
  • Opazuješ: plovec na gladini.
  • Primerna za: bele ribe, klena in prve korake.
  • Začetnik: dobra izbira, ker je prijem viden.
Prvi koraki za začetnika
  • Palico sestavi in preveri, da je vrvica lepo napeljana skozi obročke.
  • Nastavi plovec in globino tako, da bo vaba na pravi višini.
  • Zabriši kratko in mirno, potem opazuj plovec brez sunkov.
Kaj še potrebuješ zraven?
  • plovec
  • trnek
  • majhna vaba, npr. črv ali koruza
Kaj vidiš na sliki?

Vaba je na dnu. Feeder palica ima občutljivo konico, ki se ob prijemu premakne.

Za kaj jo uporabljaš?
  • Opazuješ: vrh palice.
  • Primerna za: krapa, linja, mreno in bele ribe.
  • Začetnik: primerna, če želiš loviti mirno z enega mesta.
Prvi koraki za začetnika
  • Na navezo namesti podajalnik ali utež in pripravi vabo za dno.
  • Palico odloži na stojalo in napni vrvico toliko, da se vrh rahlo upogne.
  • Ob prijemu ne vleci prehitro; najprej jasno opazuj gib konice.
Kaj še potrebuješ zraven?
  • stojalo
  • košarica ali utež
  • vaba za dno
Kaj vidiš na sliki?

Daljša in močnejša palica za težje talne naveze, daljše mete in večje ribe. Pogosto je postavljena na stojalo s signalizatorjem prijema.

Za kaj jo uporabljaš?
  • Opazuješ ali poslušaš: signalizator in gibanje vrvice.
  • Primerna za: ciljni ribolov krapa.
  • Začetnik: ni nujna za čisto prvi komplet; pogosto zadošča feeder palica.
Prvi koraki za začetnika
  • Palico postavi na stojalo in pripravi talno navezo.
  • Pripravljen imej podmetalko in mokro podlogo, ker loviš večje ribe.
  • Za čisti začetek ni nujna; pogosto je feeder preprostejši prvi korak.
Kaj še potrebuješ zraven?
  • stojalo
  • signalizator
  • večja podmetalka

2

Osnovna oprema

To so pripomočki, ki jih začetnik najpogosteje potrebuje ob vodi.
Kaj je to?

Hrani vrvico, pomaga pri metu in z zavoro blaži sunke ribe.

Kako ga uporabiš prvič
  • Vrvica naj bo navita enakomerno in ne čisto do roba.
  • Pred prvim metom preveri lok, ročico in zavoro.
  • Zavoro nastavi tako, da ob močnem potegu malo popusti.
Na kaj paziš?

Preveri: gladko vrtenje, lok in zavoro.

Zakaj je uporaben?

Na njem sta vrvica in zavora, ki ublaži sunke ribe.

Kaj je to?
Pomagajo, da vaba doseže želeno globino ali ostane na dnu. Teža mora ustrezati tehniki in vodi.

Kako ga uporabiš prvič
  • Začni z nekaj osnovnimi velikostmi.
  • Težja utež ni vedno boljša – vzemi samo toliko, kot potrebuješ.
  • Po metu preveri, ali se naveza ne zapleta.
Na kaj paziš?

Začni z nekaj osnovnimi velikostmi.

Zakaj je uporaben?

Pomagajo, da vaba potone ali ostane na mestu.

Kaj je to?

Povezujejo dele naveze, zmanjšujejo zvijanje vrvice in omogočajo hitrejšo menjavo vabe.

Kako ga uporabiš prvič
  • Velikost naj bo usklajena s palico, vrvico in ribo.
  • Sponka mora biti vedno dobro zaprta.
  • Pri manjših ribah izbiraj manjše in lažje modele.
Na kaj paziš?

Izberi velikost, ki ustreza opremi in ciljni ribi.

Zakaj je uporaben?

Olajšajo menjavo vabe in zmanjšajo zvijanje vrvice.

Kaj je to?
Pomagajo, da vaba doseže želeno globino ali ostane na dnu. Teža mora ustrezati tehniki in vodi.

Kako ga uporabiš prvič
  • Začni z nekaj osnovnimi velikostmi.
  • Težja utež ni vedno boljša – vzemi samo toliko, kot potrebuješ.
  • Po metu preveri, ali se naveza ne zapleta.
Na kaj paziš?

Začni z nekaj osnovnimi velikostmi.

Zakaj je uporaben?

Pomagajo, da vaba potone ali ostane na mestu.

Kaj je to?

Posnema ribico ali drugo hrano. Uporablja se predvsem pri vijačenju, vendar mora biti dovoljena v izbranem revirju.

Kako ga uporabiš prvič
  • Pred uporabo preveri, ali je takšna vaba v revirju dovoljena.
  • Pri metu pazi na ljudi za sabo, ker so trnki ostri.
  • Po uporabi osuši in preveri, ali so trnki nepoškodovani.
Na kaj paziš?

Pazi na ostre trnke in varno smer meta.

Zakaj je uporaben?

Posnema ribico, žuželko ali drugo hrano.

Kaj je to?
Pomagajo, da vaba doseže želeno globino ali ostane na dnu. Teža mora ustrezati tehniki in vodi.

Kako ga uporabiš prvič
  • Začni z nekaj osnovnimi velikostmi.
  • Težja utež ni vedno boljša – vzemi samo toliko, kot potrebuješ.
  • Po metu preveri, ali se naveza ne zapleta.
Na kaj paziš?

Začni z nekaj osnovnimi velikostmi.

Zakaj je uporaben?

Pomagajo, da vaba potone ali ostane na mestu.

3

Najlažji prvi komplet

Če želiš začeti čim bolj enostavno, ti zadošča spodnji nabor.
Komplet A · plovec
Plovčarska palica, kolesce, vrvica, plovec, nekaj uteži, trnki, podmetalka in mala škatla drobnega pribora.
Komplet B · feeder
Feeder palica, kolesce, vrvica, podajalnik ali utež, trnki, stojalo, podmetalka ter klešče ali pean.
Vedno zraven
Dovolilnica, merilo, mokra podloga ali mokre roke, vrečka za smeti ter mirno in spoštljivo ravnanje z ribo.

BREZ IZBIRE MED DESETIMI VOZLI

Najprej se nauči dveh zanesljivih vozlov

Za prvi ribolov ne potrebuješ velike zbirke vozlov. Nauči se enega vozla za trnek in Palomarjevega vozla. Vsakega naredi počasi, ga pred zategom navlaži in na koncu močno preveri.

BREZ IZBIRE MED DESETIMI VOZLI

  • Vrvico spelji skozi uho trnka in ob steblu oblikuj daljšo zanko.

  • S prostim koncem večkrat ovij steblo trnka in vzporedni del vrvice.

  • Konec vrvice spelji nazaj skozi zanko pri ušesu.

  • Vozel navlaži, ovitke poravnaj in počasi zategni.

  • Odvečni konec odreži, vendar pusti nekaj milimetrov rezerve.

BONTON IN PRAVILA

Spoštuj vodo, ribo

in človeka

Vloga za sprejem v članstvo Ribiške družine. Dokument vsebuje obrazec in spremljajoče obvestilo glede obdelave osebnih podatkov.

Ribiška zaveza
Šest preprostih načel odgovornega obiskovalca rek in jezer
  • Preverim dovolilnico in ribolovni režim
  • Ribo prijemam z mokrimi rokami
  • Varujem obrežje, rastline in drstišča
  • Za seboj odnesem vse odpadke
  • Spoštujem druge ribiče in obiskovalce
  • Nevarnost ali onesnaženje prijavim
115_handshake_u1f91d

Obnašanje ob vodi

  • Ohranjamo primerno razdaljo do drugih ribičev.
  • Ne povzročamo hrupa in ne osvetljujemo po nepotrebnem.
  • Uporabljamo dovoljene dostope in parkirišča.
  • Spoštujemo lastnike zemljišč ter druge obiskovalce.
  • Ribolovnega mesta si ne lastimo – ob vodi smo vsi gostje.
011_fish_u1f41f

Ravnanje z ribo

  • Pred dotikom si zmočimo roke.
  • Uporabimo primerno podmetalko in mokro blazino.
  • Ribo odpnemo hitro, mirno in brez stiskanja.
  • Fotografiranje naj traja čim krajši čas.
  • Ribo vračamo v vodo šele, ko ponovno stabilno zaplava.
116_black_universal_recycling_symbol_u267b

Varovanje narave

  • Odnesemo vrvice, trnke, embalažo in ostanke hrane.
  • Ne sekamo vej in ne uničujemo obrežne vegetacije.
  • Ne posegamo v drstišča ali plitvine z mladicami.
  • Opreme ne spiramo z nevarnimi čistili.
  • Tujerodnih živali ali rastlin ne prenašamo med vodami.
117_safety_vest_u1f9ba

Varnost

  • Spremljamo vreme, vodostaj in pretok.
  • Ob nevihti odložimo palico in zapustimo izpostavljeno mesto.
  • Na čolnu uporabljamo rešilni jopič.
  • Otroke ves čas nadzoruje odrasla oseba.
  • Na strmih in spolzkih bregovih ne tvegamo.
118_straight_ruler_u1f4cf

Mere, dobe in uplen

  • Pred ribolovom poznamo najmanjše lovne mere.
  • Upoštevamo varstvene dobe posameznih vrst.
  • Dnevnega uplena ne presegamo.
  • Nedovoljeno ulovljeno ribo nemudoma izpustimo.
  • Ulov beležimo tako, kot določa dovolilnica.
119_eye_u1f441

Ribič kot varuh vode

  • Opazujemo spremembe barve, vonja in pene na vodi.
  • Pogina rib se ne dotikamo brez zaščite.
  • Zabeležimo kraj, čas in po možnosti fotografijo.
  • Obvestimo RD Celje in pristojne službe.
  • Ne širimo nepreverjenih informacij, temveč podamo dejstva.
120_blue_book_u1f4d8

Vedno odloča veljavna dovolnilnica

Pravila po revirjih in vrstah rib
023_identification_card_u1faaa

Dovolilnice

Nakup in pogoji uporabe
022_busts_in_silhouette_u1f465

Članstvo

Vloga za članstvo v RD Celje
021_scroll_u1f4dc

Statut in interni akti

Dokumente dodamo v končni obliki

Si opazil onesnaženje, pogin rib ali nevaren poseg?

Zapiši lokacijo in čas, nato čim prej obvestio RD Celje, oz. pristojno službo
Obvesti RD Celje

KAPITALNI ULOVI

Zgodbe, ki ostanejo

ob vodi

Galerija RD Celje predstavlja kapitalne ulove soma, amurja, ščuke, sulca in krapa ter utrinke ribičev z naših voda.

Šmartinsko jezero

Kapitalni krap

Šmartinsko jezero je posebej znano po velikih in borbenih krapih.

Jezerska plenilka

Kapitalni som

Plenilski ribolov

Kapitalna ščuka

Poglejte galerijo kapitalnih ulovov ->

RD CELJE - DELO Z MLADIMI

Mladi ob vodi

Poletna šola, medgeneracijsko druženje in srečanja mladincev – trije načini, kako znanje, potrpežljivost in ribiška kultura prehajajo na mlajše generacije.

SREČANJA MLADINCEV

Od osnov ribolova do ribiške etike

Srečanja in usposabljanja za mlajše ribiške navdušence širijo znanje tudi izven klasične poletne šole. Mladi spoznavajo različne tehnike ribolova, zanimivosti iz zgodovine ribogojstva ter pravila in etiko ribiča – kako skrbeti za naravo, spoštovati ribolovne predpise in ob vodi ravnati odgovorno.

Takšna srečanja pomagajo graditi samostojnost in samozavest mladih ribičev. Poleg praktičnega znanja jim dajejo priložnost za nova poznanstva, pogovor z izkušenimi člani in občutek, da so tudi sami del skupnosti, ki bo nekoč skrbela za vode naprej.

MEDGENERACIJSKO DRUŽENJE

Ko je pomembnejši skupni čas kot velikost ulova

Druženja ob vodi mladim omogočajo, da se učijo od starejših ribičev, mentorjev in staršev. Spodbujajo predvsem radovednost, vztrajnost, nova znanja in lepe trenutke: velika riba ali več manjših pri takšnih srečanjih ni bistvo zgodbe.

Medgeneracijski pristop daje ribolovu še širši pomen: izkušnje se prenašajo z razlago in zgledom, mladi dobijo prostor za vprašanja in prve samostojne korake, odrasli pa z njimi delijo čas v naravi. Tako nastajajo spomini, ki niso vezani samo na ulov, temveč na skupno doživetje vode in ribiške skupnosti.

SREČANJA MLADINCEV

Od osnov ribolova do ribiške etike

Srečanja in usposabljanja za mlajše ribiške navdušence širijo znanje tudi izven klasične poletne šole. Mladi spoznavajo različne tehnike ribolova, zanimivosti iz zgodovine ribogojstva ter pravila in etiko ribiča – kako skrbeti za naravo, spoštovati ribolovne predpise in ob vodi ravnati odgovorno.

Takšna srečanja pomagajo graditi samostojnost in samozavest mladih ribičev. Poleg praktičnega znanja jim dajejo priložnost za nova poznanstva, pogovor z izkušenimi člani in občutek, da so tudi sami del skupnosti, ki bo nekoč skrbela za vode naprej.

Medgeneracijska srečanja
Šola ribolova
Somijada
Ribiški car
Muharjenje

RD CELJE - RIBOGOJSTVO IN NADZOR

Od gojitvenega ribnika do zdravega revirja

Ribogojstvo je eno od tihih, a ključnih ozadij dobrega ribiškega upravljanja.

Vzgoja, vlaganje in izlov

V Ribiški družini Celje skrbimo za vzgojo mladih rib ter za ustrezno vlaganje in izlov rib v naših revirjih. Takšno delo omogoča premišljeno upravljanje ribjih populacij in zagotavlja, da se z ribami ne ravna samo takrat, ko so že v ribolovni vodi, ampak skozi celoten proces vzreje in upravljanja.

Gojitveni ribniki RD Celje se nahajajo v občini Šentjur, v kraju Goričica, in so v lasti Ribiške družine Celje. Ribniki predstavljajo pomemben del ribogojne dejavnosti družine ter izhodišče za nadaljnja vlaganja v vode, s katerimi RD Celje upravlja.

Goričica na kratko

  • gojitveni ribniki RD Celje,
  • lokacija: Goričica, občina Šentjur,
  • vzgoja mladih rib,
  • izlovi in priprava rib za vlaganja,
  • pomemben del ribiškega upravljanja.
Odpri revir Goričica

Galerija fotografij

Ribogojstvo, izlovi in Goričica na uradnih vsebinah RD Celje.

Izlov in vlaganje

Fotografski utrinski iz izlova v Goričici in vlaganja rib v Šmartinsko jezero

Odpri galerijo

Galerija RD Celje

Fotografije rib, voda, ulovov in dejavnosti Ribiške družine Celje

Odpri galerijo

RD CELJE - TEKMOVANJA

Tekmovanja ob vodi

Od državnih tekmovalnih disciplin do prepoznavnih dogodkov RD Celje na Šmartinskem jezeru.

Šport, znanje in ribiško druženje

DRŽAVNO PRVENSTVO - LKO

Lov krapov z obtežilnikom

LKO je tekmovalna disciplina lova krapov z obtežilnikom. Tekmuje se po pravilih Ribiške zveze Slovenije, ki za to disciplino vodi državno prvenstvo, razpise in rezultate.

Gre za specializiran krapolov, pri katerem so pomembni priprava ribolovnega mesta, izbira naveze in vabe, natančnost ter usklajeno delo tekmovalcev. Veljavni ulovi se ocenjujejo po pravilih posamezne tekme in državnega tekmovalnega sistema.

Galerija LKO

DRŽAVNO PRVENSTVO - LRM

Lov rib z umetno muho

LRM pomeni tekmovalni lov rib z umetno muho. Tekmovalci uporabljajo muharico, muharsko vrvico, kolesce in umetne muhe ter tekmujejo po pravilih Ribiške zveze Slovenije.

Državno prvenstvo se lahko izvaja na tekočih ali stoječih vodah. Pri članih in članicah potekata posamična in ekipna konkurenca, pri mlajših kategorijah in veteranih pa so določena prilagojena pravila.

Galerija LRM

DRŽAVNO PRVENSTVO - LRK

Državno prvenstvo v feeder ribolovu

Državno prvenstvo v feeder ribolovu je tekmovanje v lovu rib s krmilnikom, ki poteka tudi na tekmovalni trasi RD Celje na Šmartinskem jezeru. RD Celje je na tej lokaciji gostila tekme državnega prvenstva, poleg njih pa na jezeru redno potekajo tudi druga feeder tekmovanja.

Pri feeder tehniki ribič lovi z dna, pri čemer uporablja krmilnik za dovajanje hrane oziroma privabljanje rib na izbrano ribolovno mesto. Tekmovanja potekajo po pravilih Ribiške zveze Slovenije, ki za to disciplino uporablja naziv lov rib s krmilnikom (LRK).

Galerija LKO

DOGODEK RK CELJE

SOMIJADA

Somijada je tekmovanje oziroma ribiško druženje v ciljnem lovu soma na Šmartinskem jezeru. RD Celje dogodek organizira po posebnem letnem razpisu, ki določi termin, potek, tekmovalno traso in način ribolova.

Dogodek je namenjen ljubiteljem lova velikih somov in združuje tekmovalni izziv z druženjem ob jezeru. Natančni pogoji se vsako leto preverijo v aktualnem razpisu RD Celje.

Galerija Somijade

DRŽAVNO PRVENSTVO - LRM

ŠČUKIJADA

Ščukijada je posamično tekmovanje v lovu ščuke na Šmartinskem jezeru. Po razpisu RD Celje je poudarek na športnem ribolovu po načelu ujemi in spusti, pri katerem se ulovljena ščuka izmeri, dokumentira in nepoškodovana vrne v vodo.

Ribolov lahko glede na razpis poteka z obale in s čolna, ob upoštevanju omejitev na občutljivih območjih jezera ter pravil varnega ravnanja z ribami.

Galerija Ščukijade
Opisi so splošna predstavitev tekmovalnih disciplin in dogodkov. Termini, prijave, tekmovalne trase in podrobna pravila se lahko spreminjajo, zato se pri posamezni izvedbi upošteva aktualni uradni razpis.